Dejavniki tveganja pri ženskah

Podatki o boleznih v družini

V družinski anamnezi so pomembni podatki o boleznih v družini: starost mame ob nastopu menopavze, menstruacijski ciklus, bolezni kot so endometrioza, miomi, rakasta obolenja maternice in jajčnikov. Pomemben je podatek o starosti ob menopavzi med ženskami v bližnjem sorodstvu.

Ženske, katerih mame ali druge sorodnice so spontano zgodaj izgubile menstruacijo in zgodaj šle v menopavzo, imajo večje tveganje, da tudi same zgodaj izgubijo menstuacijo, zato je smiselno zgodnje načrtovanje družine oz. shranjevanje genetskega materiala za kasnejše obdobje.

Starost in biološka ura

Starost ženske je izredno pomemben dejavnik, ki močno vpliva na plodnost.

Z višanjem starosti ženske se zmanjšuje plodni potencial jajčnika, poveča pa se verjetnost za kromosomske napake. S starostjo ženske se povečuje verjetnost za nepravilnosti ginekoloških organov, poveča se verjetnost za nenormalni potek nosečnosti.

Večina avtorjev navaja, da so ženske najbolj plodne v obdobju od 22-26 let- to obdobje imenujemo plodnostni vrh. Po tej starosti se plodnost počasi zmanjšuje, močneje se začne zmanjševati po 35 letu. Tudi uspehi zdravljenja neplodnosti s postopki OBMP so v močni povezavi s starostjo ženske.

• Do 20-25 let , 1% neplodnih
• Od 25-30 let, 16% neplodnih
• Od 30-35 let, 25% neplodnih
• Od 35-40 let, 60% neplodnih
• Več kot 40 let, minimalna plodnost

Telesna teža in BMI

Ženske s prekomerno telesno težo ali zelo prenizko težo imajo moteno produkcijo estrogena in s tem zmanjšano verjetnost za ovulacijo.
Pri ženski s prekomerno telesno težo nastajajo večje količine estrogena, ki se tvori tudi v maščobi, visoke vrednosti estrogena blokirajo ovulacijo.
Pri ženskam z zelo nizko telesno težo in majhnim deležem maščobe na periferiji je koncentracija estrogena zmanjšana, zato je moten menstruacijski ciklus in ovulacija.
Ekstremne motnje hranjena v mladosti vplivajo na plodnost v kasnejših letih.
Ženske s prekomerno telesno težo slabše reagirajo na hormonsko terapijo, za stimulacijo so potrebne višje doze gonadotropinov, stranski učinki zdravil so večji. V nosečnosti je več komplikacij, ko so: sladkorna boleznen, hipertenzija in eklapsija.

Kajenje

Kajenje zmanjša lokalno obrambno sposobnost na materničnem vratu in v jajcevodih in povečuje verjetnost lokalnega vnetja. Kajenje povzroča zgodnje staranje jajčnika, menopavza nastopi prej (1-4 leta). Nikotin in druge kemikalije v cigaretah vplivajo na produkcijo estrogena, ki vpliva na folikulogenezo (razvoj foliklov) in ovulacijo.

Nikotin vpliva tudi na transport zarodka, endometrijsko receptivnost, prekrvavljenost sluznice in stene maternice. Nikotin vpliva na jajčne celice tudi tako, da so bolj dovzetne do genetskih sprememb. Nekateri učinki nikotina so nepopravljivi, prenehanje kajenja pa zmanjša nadaljne okvare. Kadilke imajo 60% večjo verjetnost da so neplodne kot nekadilke. Kadilke imajo 30% večjo verjetnost za spontani splav kot nekadilke.

Alkohol

Pitje večjih količin alkoholnih pijač pri ženski vpliva na motnje v ovulaciji. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da tudi uživanje manjših količin alkohola vpliva na plodno sposobnost, zato odsvetujejo uživanje alkohola.

Kava

Prekomerne količine kave (več kot 900mg kofeina ali 6 skodelic kave na dan) poveča proizvodnjo estrogena, zmanjša metabolizem estrogena, vpliva na jajcevode in na pojav endometrioze. Tudi uživanje manjših količin kave (300mg kofeina na dan) lahko vpliva da do zanositve pride kasneje. Kofeinske učinke imajo poleg kave tudi čaj, čokolada, energetski napitki, coca cola.

Telesna aktivnost

Prekomerna telesna aktivnost (več kot 7 ur aerobne vadbe na teden) neugodno vpliva na plodno sposobnost ženske. Najbolj ekstremne športnice so najpogosteje atletinje, tekačice in plesalke, pri katerih se izločajo večje koncentacije endorfinov, ki v kombinaciji z majhnim deležem maščobe v telesu onemogočajo ovulacijo.

Stres

Stres je zelo težko ovrednotiti, zato je  največkrat vključimo v kategorijo nepojasnjenih vzrokov neplodnosti. Stres onemogoča ovulacijo, tudi minimalni stres lahko vpliva na plodnost.

Vnetja  notranjih ginekoloških organov

Vnetja notranjih ginekoloških organov lahko povzročajo zapore jajcevodov, zlepljanje jajčnikov, zarastline v trebušni votlini- tubarni in peritonealni vzrok neplodnosti. Kondom preprečuje infekcije s spolno prenoslivimi boleznimi. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje infekcij pa preprečujejo napredovanje vnetja in tvorjenje  zarastlin. Najpogostejša infekcija, ki povzroča zlepljanje jejcevodov je infekcija s klamidijo.

Endometrioza

Endometrioza je bolezensko stanje, pri katerem gre za pojav sluznice maternice izven maternične votline: npr. na jajčnikih, jajcevodih, po peritoneju, po črevesju ali po mehurju. Endometrioza vpliva na neplodnost z večimi mehanizmi. Endometrioza na jajčniku zmanjša kapaciteto jajčnika. Operacija endometrioze lahko dodatno zmanjša plodnostni potencial, ker se pri opraciji poškodujejo tudi zdrave jajčne celice.

Zdravila

Aspirin, nekateri antidepresivi, rastlinski preparati, kemoterapija in radioterapija vplivajo na plodnost različno močno.

Kronične bolezni

Neurejena sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, lupus, jemanje visokih doz kortikosteroidov vplivajo na funkcijo jajčnika.

Pripravila za objavo:
Mag. Uršula Reš-Muravec
dr. med., specialistka ginekologije in porodništva
Center za OBMP Postojna, Zdravstveni Zavod Dravlje