- Posvojitev otroka iz druge države
- Kaj vemo o rejništvu
- Temeljni zakon o posvojitvi
- Strahovi, dileme in nihanja pred in ob posvojitvi
- Psihološka obravnava posvojenca, para ali družine
- Najpogostejše težave v začetku posvojitve in kasneje
- Posvojitev otroka je čustveno občutljiva tema
- Kapaciteta za dober starševski odnos - kaj je to?
- Priprava posvojiteljev na posvojitev

Kaj vemo o rejništvu
Prevladujoča predstava je zelo preprosta: otroci, ki so jih starši zapustili, ker zanje niso bili sposobni skrbeti, so pri plemenitih in ljubeznivih ljudeh našli nov dom. Rejniki zanje skrbijo, z njimi krmarijo skozi leta šolanja, zagotavljajo jim kruh, streho nad glavo in toplino. Žal izkušnje večine rejencev niso tako spodbudne. Najpogosteje so rejenci ujeti v začaranem krogu in primežu rejništva.
Rejništvo je institut družinskega prava, urejen z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Gre za posebno obliko varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši. ZZZDR vsebuje določbe o namenu rejništva ter določa, da Center za socialno delo namesti otroka v rejniško družino.
Sama rejniška dejavnost pa je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje, način izvajanja, način financiranja rejniške dejavnosti ter nekatera druga vprašanja. Na podlagi 75. Člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Več o razlogih za rejništvo, kdo in kako lahko postane rejnik ter o tem, zakaj obrajajo dolgotrajna rejništva in kaj s seboj prinašajo, lahko preberete v naslednjem članku, ki sicer ni najnovejši, a prikazuje tematiko tudi sedaj: http://pamfil.si/prispevek/227/