- Approved for adoption - Medena koža
- Naša Brnska dogodivščina
- Zgodba brez konca
- Simonina zgodba o ustvarjanju družinice: Moj plusek
- In sonce je zopet posijalo
- Najina zgodba o veliki želji, ki se je izpolnila
- Zgodba brez konca
- Osebno soočanje z neplodnostjo
- Utrinek s foruma Neplodnost na Med.Over.Net
- Premik v čarobno življenje
- Nedokončana zgodba
- Iz dvojine v množino
- Doživljanje neplodnosti kot priložnost za osebno rast
- Najina zgodba o veliki želji
- Postati starš... Preprosto se zgodi...
- Ali je kaj novega?
- Za vse nas, nekoč tistega lepega dne...
- Z umetno oploditvijo se trudiva že pet let

Osebno soočanje z neplodnostjo
Zavod Med.Over.Net je na forumu Neplodnost pripravil anonimen obrazec in pozval ljudi, da odkrito sporočijo svoje izkušnje, pogled na neplodnost, zdravljenje neplodnosti in opišejo, kako živijo z njo. Nekateri so se odzvali in sporočili, kako in kdaj so neplodnost prepoznali, kako se z njo soočajo, kako doživljajo morebitne postopke oploditve in kaj pričakujejo, da bi strokovnjaki, zdravstveno osebje in ljudje v njihovi bližini lahko naredili, da bi jih pomagali olajšati težave in življenje. V nadaljevanju so zapisane njihove izjave.
Kako sprejemate in doživljate neplodnost? Kaj je po vašem mnenju "najhuje" pri spopadanju z boleznijo in zdravljenju neplodnosti?
"Sprejeti kruto dejstvo, da morda pa mi materinstvo ni namenjeno. S tem se res še ne morem čisto sprijazniti."
"Da se o tem ne govori… občutek izključenosti iz družbe."
"…ko ne uspe, se ti poruši ves svet, zelo trpi tudi partnerski odnos. Ženske smo pod "težkimi" hormoni in to razpoloženjsko nihanje je "katastrofa". Ubogi partnerji!"
"Kaj je bilo najhuje? Mislim da strah pred neuspehom, vse drugo se da preživet."
"Zdravljenje neplodnosti je drago in si ga žal ne more privoščiti vsak. Hkrati pa smo ženske v nemilostnem boju s časom, saj je možnost oploditve "in vitro" z vsakim letom manjša." (The medical treatment is expencive and not affordable for everyone For woman is difficult to cope with the age issue as the years go by and...)
"Prijateljica mi je povedala nekaj, nad čemer sem se zamislila. Rekla mi je: "Bog da takšno preizkušnjo tistim, ki jo bodo lahko preživeli, saj tisti kateri tega ne zmorejo se prej zlomijo!" in mislim da to drži."
"Hudo je, da je neplodnost še vedno tabu tema in se ni mogoče z nikomer o tem pogovarjat oziroma je to ponavadi možno le na spletnih forumih."
"V sebi je potrebno najti moč in iskati dobre, pozitivne stvari... tako se mi je bilo takoj po rojstvu dosti lažje spopasti z diagnozo karcinoma dojke. Danes sem mama 2 letnemu fantku in 3 letni punčki."
"Najhuje je torej to, da neploden par fokusira vse svoje sile v spočetje otroka in ob temu pozabi živeti."
"Najhujša so vprašanja: Ja kaj pa vidva čakata, kdaj pa mislita imet otroke? Še vedno me je nekako sram spregovoriti o tem, čeprav se zavedam, da je verjetno otrok iz epruvete precej več, kot sem si predstavljala..."
"Gre za velik preizkus tako za posameznika kot za partnerstvo. Hudo je tudi poslušati nasvete drugih, ki so velikokrat prepričani, da se je potrebno le sprostiti."
"Spopasti se je potrebno z občutki manjvrednosti, družbene izločenosti, občutki krivde, da si v preteklosti storil kaj narobe in si zdaj kaznovan za to, da morda ne bi bil dovolj dober starš in da je to razlog za nezmožnost zanositve."
"Želela bi si, da bi bilo razumevanje najbližjih (mama) večje do zdravljenja z OBMP, vendar ni zaradi njihovih moralnih razlogov, ki jih zapoveduje cerkev. Kljub vsemu se poskušam imeti rada. Tudi če ne bo uspelo, si ne bom očitala, da nisem vsega poskusila."
"Meni je pri neplodnosti najtežja nevednost. Ne vem ali bom kdaj mama in to je težko."
"Najina neplodnost je neizpolnjena želja, velika praznina, ki naj bi jo zapolnil otrok. Ja in tista tiha bolečina, ki najeda, ko vsi z velikim veseljem govorijo o otrocih, ti pa imaš občutek, da tega ne boš doživel nikoli."
"Najhuje je čakanje. Nihče ti vsega ne razloži. Informacije vedno iščeš na forumih"
"Najhujše pri vsem tem je, ko misliš, da si sam s težavo, da drugi nimajo težav z zanositvijo. Včasih bi mi pomagal kakšen pogovor z žensko, ki doživlja isto kot jaz, enostavno rabiš pogovor z osebo ki je v isti stiski kot si sam."
"Dolgo sem mislila, da sva v tem sama. Ko sem spoznala, da nisva edina in da zato nisva drugačna, sem o tem lahko spregovorila."
"Končno mi je zares postalo lažje, ko sem spoznala, da sem pomembna jaz oz. midva s partnerjem. Skupaj se imava neizmerno lepo, skratka skušava izkoristiti vsak trenutek. Ko bo čas, bova pa tudi midva postala starša."
"Pravzaprav je mogoče najhuje to, ker ne veš, kakšen konec bo imela tvoja zgodba. Želiš si otroka, a ne veš, če ti bo kdaj dan. Najina zgodba ima srečen konec - po osmih postopkih in 11 transferjih, sva lani postala starša."
"Najhujša je nevednost ali boš sploh lahko kdaj imel otroka. Je to prehodnega značaja ali je to dejstvo, da ga ne boš mogel imeti."
"Težko je takrat, ko izveš, da je nekdo v tvoji okolici zanosil (brez težav) in kljub temu, da si vesel zanjo, se ti v glavi postavljajo vprašanja tipa zakaj ne jaz, kaj sem naredila, da nama ne uspe."
"Najhuje je, ker ne veš ali kdaj bo ali ne bo. Če bi nekdo za sigurno rekel, vidva pa ne bosta nikoli starša, bi se človek s tem sprijaznil. Nama je uspelo, po petih letih."
"Neuspehi v postopkih, finančna plat, nosečnice, ki zanosijo takoj in tega ne cenijo,... mali otroci vsepovsod..."
"Čeprav marsikdo pravi, da sem lahko srečna da imam vsaj enega otroka, se strinjam, sem zelo vesela in srečna, toda to za mene ni tolažba. Vedno sva z možem govorila da bova imela tri otroke. Trudila sva se celih 10 let, sedaj sem to misel že opustila, ker sem obupala in leta ne čakajo."
Kako okolica sprejema neplodnost in kako bi si vi želeli, da bi jo sprejemala?
"V mojem primeru jo sprejema pozitivno brez pretiranih vprašanj in tako mi je všeč."
"Želijo si, da bi nama uspelo. spodbujajo naju naj ne obupava....pa saj nisva. Samo nehala sva se spraševati, kaj je z nama narobe."
"Na žalost veliko ljudi misli, da se moraš sprostiti, pozabiti na to da ne moreš imeti otrok in bo takrat uspelo. Npr.: "Glej, ena moja znanka od moje prijateljice se je trudila s partnerjem 10 let in ko sta se sprostila jima je uspelo po naravni poti. Ali pa: "Pojdi v posteljo z drugim moškim samo za to, da boš zanosila."Ta je najhujša."
"Pri nas so vsi prijatelji in znanci zelo odprti in pozitivno gledajo na zdravljenje neplodnosti, oz. na postopke IVF."
"V službi so sprejeli in takrat, ko sem v postopku pazijo name, kot na najmanjšega dojenčka."
"Želela bi si, da okolica sprejme, da ne moreva imeti otrok in da ne dreza v naju z vprašanji v smislu, zakaj postopek ni uspel. Če bi to vedela, bi bila "nobelova" najina."
"Okolica me ne sprašuje več, ker se mi zdi najbolj elegantno, da jim kar povem, da s partnerjem ne moreva imeti otrok."
"Za najine težave ve le malo kdo, saj večina ljudi še vedno misli, da pač otroka ni problem narediti. Greš v posteljo in to je to."
"… potem pa se posluša: Saj sta še mlada, samo sprostiti se je potrebno, iti nekam na potovanje, halooo kako potovanje, naša potovanja so UZ-ji in punkcije, to stane kot razkošno potovanje, dobiš pa samo bolečino."
"Pred ljudmi, za katere je to tabu tema sem postavila zid. Govorila sem s tistimi, ki so bili odprti in so bili svoje izkušnje pripravljeni delit."
"Želim si, da bi okolica neplodnost sprejemala brez pomilovanja, obsojanja, pametovanja in obrekovanja."
"Okolica neplodnosti ne sprejema in je še vedno tabu tema v Sloveniji. Mislim, da bi se moralo o tem več pisati in govoriti."
"Sprejemajo vedno bolje, sproščeno in normalno, pogovori so lahko kot vsi drugi."
"Okolica za najino težavo ne ve, si pa verjetno marsikaj domišljajo. Bi pa verjetno do naju občutili pomilovanje, nekateri pa bi nama verjetno celo privoščili to nesrečo."
"Domači in dobri prijatelji zelo spodbudno, sodelavci pa s posmehom in izjavami, da si po 35 letu in okrog 40 leta prestar za starševstvo in ti v bistvu jemljejo voljo."
"Nekateri se mi zdi, da ne želijo o tem poslušati ker jih je strah, da bi se tudi njim lahko kaj takega zgodilo."
"Lepo bi bilo, če bi se naša družba bolje zavedala, da neplodnosti ni tako malo in da za to nismo krivi pari sami. S tem, ko lahko o tem spregovoriš na glas, se ti odpre en nov svet in naenkrat ugotoviš, da v tem nisi sam. In potem ti je lažje."
"Želim si, da bi se ljudje znali v družbi pogovarjati tudi kaj drugega kot samo o svojih otrocih. Prav tako si želim, da ljudje, ki se ne strinjajo z najino odločitvijo o OBMP, naj to zadržijo zase in če nama ne nameravajo stati ob strani, ne rečejo o tem ničesar."
"Moja želja kako naj bi okolica sprejemala neplodnost - povedo naj, da te podpirajo, da so s teboj in če zdravljenja neplodnosti ne sprejemajo tudi prav - le povedo naj in konec. Lahko je biti pameten in deliti nasvete o tem, kako zanositi, ko ti je to uspelo v prvem poskusu."
"Okolica vedno ima neumna vprašanja."
"Ker sem stara 34 let in še vedno nimam otrok me včasih prijateljice in znanci sprašujejo kdaj bom imela, kaj še čakam in razni taki malo čudni komentarji kot so saj ni težko narediti otroka, sam noge narazen. Za takšne komentarje sploh nimam besed."
"Šele, ko z ljudmi govoriš o tem, vidiš, da večina sploh nima pojma, kako pride do zanositve. Ljudje sploh ne poznajo razlogov za neplodnost. Ne vedo kaj je jajčnik in kaj jajcevod."
"Vedno več parov poznam, ki imajo težave in se tudi na naju obračajo s svojimi težavami oz. malce počvekamo. Želim si, da bi se o tem več odkrito govorilo."
"Slabo, ker nič ne vedo o tem. Javnost je zelo slabo obveščena o neplodnosti."
"Nimam slabih izkušenj. Tega je že toliko, da se nihče "norca" ne dela iz te tematike."
"Na začetku so me spraševali zakaj sem se odločila samo za enega otroka in ko sem jim povedala, da če bi bilo po mojem in po možu bi jih imela najmanj tri. Rada povem svoje izkušnje z neplodnostjo in s tem mogoče pomagam drugim, ki pa ne morejo povedati oz. jim je težko povedati, da imajo probleme z zanositvijo."
Zapisi uporabnic foruma Neplodnost na Med.Over.Net.
Zapisi uporabnic foruma Neplodnost na Med.Over.Net ne izražajo mnenja Zavoda Vitalica, strokovnjakov in podpornikov projekta.